Univerza v Ljubljani

Fakulteta za računalništvo in informatiko

 

 

 

 

 

 

Damjan Vavpotič

 

 

Opredelitev izhodišč za merjenje in izboljševanje tehnične učinkovitosti in socialne sprejetosti metodologij razvoja programske opreme

 

 

 

Doktorska disertacija

 

 

 

Mentor: doc. dr. Marjan Krisper

 

Somentor: prof. dr. VLADISLAV RAJKOVIČ

 

 

 

 

 

 

Ljubljana, 2006

 


Povzetek

 

Metodologijo razvoja programske opreme lahko kratko opredelimo kot priporočen način za razvoj programskih sistemov, ki temelji na množici principov in pripadajoči filozofiji. Navadno opredeljuje faze, postopke, naloge, pravila, tehnike, smernice, dokumentacijo in orodja. Dandanes razpolagamo z vrsto različnih metodologij, ki naj bi omogočale bolj učinkovit proces razvoja in hkrati tudi višjo kakovost programske opreme. Kljub temu v praksi le malo organizacij uporablja formalno opredeljene metodologije razvoja programske opreme. Opredelimo lahko tri pomembne razloge za tako stanje: neprilagojenost metodologij tehničnim potrebam organizacij in projektov, neustreznost metodologij socialnim in kulturnim značilnostim razvojnih ekip in organizacij, in neprimerni pristopi k vpeljavi metodologij. V preteklosti so se raziskave ukvarjale pretežno s tehničnimi vidiki metodologij in pri tem pogosto zanemarjale socialne vidike razvojnih ekip, česar posledica je, kot danes ugotavljajo raziskovalci, nizka stopnja uporabe oziroma sprejetosti metodologij v organizacijah. Zato se v zadnjih letih vedno bolj poudarja pomen ljudi in njihovega odnosa do metodologij, hkrati pa vedno večji pomen pridobivajo raziskave, ki se ukvarjajo s sprejetostjo metodologij v organizacijah. Žal ostajajo raziskave tehničnih in socialnih vidikov metodologij v veliki meri nepovezane.

Osnovni namen disertacije je priprava izhodišč za merjenje in izboljševanje tehnične učinkovitosti in socialne sprejetosti metodologij razvoja programske opreme. Jedro disertacije predstavlja ogrodje za vrednotenje in izboljševanje metodologij, ki povezano obravnava tehnične in socialne vidike, ter podpira vse korake vrednotenja in izboljševanja: od začetnega ocenjevanja do vpeljevanja izboljšanih delov metodologije. Pomembna posebnost ogrodja je možnost obravnave metodologije na različnih nivojih podrobnosti: od posamičnega elementa do obsežnejših delov metodologije. Ogrodje je zasnovano tako, da ga je mogoče prilagajati potrebam organizacije, hkrati pa omogoča tudi naknadne nadgradnje in vključevanje novih spoznanj. Ogrodje je sestavljeno iz štirih komponent: modela za vrednotenje učinkovitosti in sprejetosti metodologije, modela za vrednotenje spremenljivosti metodologije in njenega okolja, scenarijev za izboljševanje metodologije in procesa za stalno izboljševanje in ohranjanje vrednosti metodologije. Uporaba ogrodja organizaciji omogoča pridobiti podrobno oceno učinkovitosti in sprejetosti posameznih delov metodologije, ki jo uporablja pri razvoju programske opreme. Na podlagi pridobljene ocene lahko organizacija s pomočjo ogrodja pripravi scenarije za izboljšanje učinkovitosti in sprejemljivosti, ter scenarije za vpeljavo prenovljenih delov metodologij. Ogrodje je zasnovano na način, da omogoča stalno iterativno vrednotenje in izboljševanje metodologije.

V disertaciji so predstavljena tudi izhodišča za izdelavo programske podpore ogrodju, ki je pomembna zlasti pri vrednotenju metodologij po posameznih elementih, saj brez programske podpore takšno vrednotenje v praksi ni izvedljivo. Predlagano programsko orodje obsega: modul za vrednotenje, modul za analizo in modul za pomoč pri oblikovanju scenarijev. V okviru disertacije sta bila izdelana prototip modula za vrednotenje in prototip modula za analizo.

Ogrodje za vrednotenje in izboljševanje metodologij smo delno preizkusili v dveh slovenskih organizacijah, ki se ukvarjata z razvojem programske opreme. Pri prvem preizkusu smo metodologijo vrednotili na nivoju posameznih elementov, pri čemer smo uporabili predhodno omenjena prototipa, pri drugem preizkusu pa smo metodologijo vrednotili na podlagi obsežnejših delov, pri čemer smo uporabili klasične papirnate vprašalnike. Preizkusa sta potrdila uporabno vrednost ogrodja v praksi.