Predgovor

Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi

Pod Sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) zmanjšuje razdalje in omogoča dostop do podatkov, informacij, znanj in spoznanj. Gre za izzive v smeri povečanja človekovih umskih sposobnosti. Ob tem se zastavljajo številna vprašanja kot npr. Kako smotrno izkoristiti dane možnosti?, Kakšne so poti in stranpoti?, Kakšna sta mesto in vloga vzgoje in izobraževanja?, Kakšne spremembe moremo in moramo izpeljati v učno-vzgojnem procesu?

Z iskanjem odgovorov na ta in podobna vprašanja se ukvarjajo tudi prispevki podkonference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi.

V splošnem lahko rečemo, da gre za pristope in rešitve, kako pripraviti učitelje in učence za življenje v informacijski družbi. To je kakovostni proces: informatizacija življenja in dela šole. Izkoristiti moramo nove informacijske in komunikacijske možnosti za kakovostnejšo sodobno šolo. In kakšna naj bo taka šola? V literaturi najdemo na to temo številne koristne misli, npr. v knjigi Učenje: skriti zaklad, ki je prevedena tudi v slovenščino in je nastala v okviru UNESCO-ve komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje.

Izobraževanje in vzgoja morata – tako kot v preteklosti – zagotoviti “zemljevide” tega zapletenega sveta in biti hkrati kompas, ki bo ljudem pomagal najti pravo pot. … To da bi si vsak posameznik na začetku življenja nakopičil zalogo znanja iz katere bi nato v nedogled črpal, ne zadostuje več. Predvsem mora biti vsak posameznik sposoben, in to od začetka do konca življenja, doumeti in izrabiti vse priložnosti, da pokaže to prvo znanje, ga poglobi in obogati, sposoben mora biti prilagajati se spreminjajočemu se svetu.

Če naj uspe v teh nalogah, mora biti vzgojno-izobraževalno delo organizirano v sklopu štirih temeljnih načinov učenja, ki bodo v človekovem življenju nekakšni stebri znanja:

Pri tem je IKT še poseben vzgojno-izobraževalni izziv, ki ponuja konkretne rešitve.

V zadnjih letih je v tem pogledu pomembno prispeval Program računalniškega opismenjevanja, ki teče pod okriljem Ministrstva za šolstvo in ga je omogočil "šolski tolar". Namen programa je ustrezna informatizacija našega šolstva tako na učno-vzgojni kot tudi na organizacijski ravni. Ta program se s koncem tega leta izteka. V bodoče je smiselno nadaljevati z informacijskim opismenjevanjem s čimer želimo ustvariti pomembno dodano vrednost računalnikom, programski opremi in računalniškemu omrežju, ki je že dostopno našim šolam in ga bomo tudi v bodoče še izpopolnjevali in obnavljali. Dodano vrednost vidimo tudi v tem, da se bodo naši učenci, dijaki in študentje sposobni kosati z vse večjo kompleksnostjo sodobnega sveta. Kot je že omenjeno, tega ne moremo doseči le s kopičenjem dejstev, podatkov in informacij, ampak tudi z ustreznimi metodami iskanja, zbiranja, selekcioniranja, ... informacij, ki jih potrebujemo v procesu kreativnega reševanja problemov v novih nepredvidljivih situacijah. Učinkovito obvladovanje informacij in znanja je možno v harmoničnem procesu med učencem, učiteljem in sodobno IKT. Tak nov učno-vzgojni proces je temelj sodobne šole na vseh predmetnih področjih in stopnjah.

Včasih se zdi, da informatizacija univerz in drugih izobraževalnih institucij zaostaja za prizadevanji na osnovnih in srednjih šolah. Poleg pomanjkanja denarja so včasih vzroki tudi pomanjkanje ustrezne vizije in volje. Zato smo toliko bolj veseli pozitivnih premikov na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Fakulteti za organizacijske vede, Fakulteti za računalništvo in informatiko, Ekonomski fakulteti in drugod. Kljub temu pa na naših univerzah obstajajo še nedovolj izkoriščeni potenciali za informacijsko opismenjevanje naše družbe. Zato je še kako smiselna ideja Ministrstva za šolstvo in šport, da bi na nekaterih fakultetah ustanovili ustrezna središča, ki bi po vsebinski in organizacijski plati obogatila informatizacijo učno-vzgojnega procesa na vseh ravneh.
 
 

Vladislav Rajkovič
Tanja Urbančič
Mojca Florjančič